V 2. oddaji "Preprosto naravno" predstavljamo Ajurvedo, ki je sistem tradicionalne indijske medicine. Ajurveda se izvaja po svetu izvaja kot komplementarna in alternativna medicina. V oddaji gostimo Tino Turk in dr. Manivannana.

Intervju s predstavniki Hiše Ajurveda

Gosta oddaje o ajurvedi sta Tina Turk, ki vodi Hišo Ayurveda, in dr. Manivannan, dr. tradicionalne indijske medicine, v Hiši Ayurveda v Ljubljani.

Dr. Manivannan, zakaj ste se odločili za študij ajurvede?
Dr. Manivannan: Izhajam iz družine klasičnih, tradicionalnih zdravnikov. Vendar ko je moja mama zbolela za artritisom, so jo več kot 2 leti zdravili s klasičnimi, alopatskimi zdravili in nekega posebnega izboljšanja ni bilo. Star sem bil 15 let, torej preden sem začel študirati. Takrat je mamina prijateljica predlagala, naj poskusi z Ajurvedo kot tradicionalno indijsko medicino in že po 6 mesecih je prišlo do vidnega izboljšanja. Takrat sem se določil, da bom raje postal ajurvedski kot klasični zdravnik.

Na čem temelji celotni princip ajurvede?
Tina Turk: Ajurveda je sestavljena iz dveh teorij. Prvi del je bolj strukturne narave – po ajurvedi je namreč celostno vesolje sestavljeno iz 5 elementov: voda, zrak, ogenj, zemlja in eter. Eter v smislu prostora in vsega, kar ta prostor napolnjuje. Tudi zahodna znanost, fizika in alkimija so si glede teh elementov enotne, le razmerja so drugačna. Teh 5 elementov se v našem telesu povezuje na različne načine, kar tvori 3 Doše. Doše so funkcionalni aspekti teh strukturnih elementov:
Voda + zemlja = Kapha Doša
Zrak + prostor = Vata Doša
Voda + ogenj = Pitta Doša

Vsi imamo sicer vse elemente, ko pa pri ajurvedi govorimo o Došah, mislimo na tisto, kar pri nas ni v ravnovesju. Ko so vse 3 Doše v ravnovesju, v našem telesu povzročajo zdravje, kadar pa so vržene iz ravnotežja, povzročajo bolezen. Naša dnevna rutina, prehrana, naše dejavnosti in zlasti okolje, v katerem živimo - vse doprinaša k ravnotežju ali neravnovesju Doš v našem telesu.
Lahko bi na to gledali kot ekvivalenco genskega zapisa. Temu oni rečejo prakriti.

Ali se doša lahko spremeni, po tem ko ti jo enkrat že določijo?
Tina Turk: Vsi smo rojeni z določeno konstitucijo. Če imamo starša, ki sta Pitta Doša in Kapha Doša, ni mogoče da bi ti bil Vata. Gre za to, da stremimo k temu, da naravno ravnovesje, s katerim smo rojeni, ohranjamo. Te 3 doše so le zunanji izraz tega, kako mi funkcioniramo. Pri tem je pomemben celoten način presnove, ki poleg telesnega vključuje tudi čustvovanje, sprejemanje stvari.
Poznavanje doš nam tako pomaga določiti prehrano, življenjski slog, bistvo ajurvede je namreč, da telesu sploh ne pustimo, da zboli, saj temelji na preventivi. Dober zdravnik tako sploh ne bi imel bolnikov, saj bi skrbel zanje in pazil, da zdravi tudi ostanejo. Ko ti sebe enkrat poznaš in ko te spozna tudi tvoj zdravnik, ve, kaj ti svetovati, kako funkcioniraš.

Kakšen je osnovni princip delovanja ajurvede?
Tina Turk: Iz vidika tretmajev je zelo pomembno aktivno sodelovanje osebe. Sami tretmaji pa so razdeljeni na več faz:

  1. Prvi in najosnovnejši del je razstrupljanje: ajurveda pravi, da se moramo vsi vsaj enkrat letno razstrupiti, saj tudi če zdravo živimo že preko zraka, hrane in napačnega čustvovanja dobimo toksine v telo.
  2. Zelo veliko se potem dela na izgradbi imunskega sistema.
  3. Tretja faza so tretmaji za pomlajevanje.
  4. Sestavni del tudi obnavljanje življenjske energije.
  5. Upočasnjevanje staranja.

Bistvo je, da ti znaš kvalitetno živeti.
Kot zanimivost naj še povem, da ima ajurveda celo znanost o afrodiziakih. Njim je namreč spolnost zelo sveta stvar, kot način življenja in glede tega sploh niso zadržani.

Zakaj se v ajurvedi uporablja toliko olj? Kakšen je njihov namen, kakšna olja so to?
Tina Turk: Ajurveda pravi, da so strupi topni v oljih. Naše telo namreč skuša toksine hraniti čim dlje od naših organov, zato Ajurveda pristopi k razstrupljanju skozi masaže, ki imajo kemični učinek (vpliv olj) in mehanski učinek (sami gibi pri masaži). Najprej imobiliziramo strupe po telesu, preko limfe ipd., pripravimo jih do tega, da pridejo v center telesa, nato pa jih sčistimo s prehrano in prebavo. To je osnovni princip ajurvede.
Ajurveda sicer uporablja veliko različnih olj na najrazličnejše načine. Med najbolj uporabljena olja sicer sodi sezamovo olje, ki je zelo uporabno, poleg tega pa tudi palmovo, kokosovo in številna druga. Velik pomen imajo tudi začimbe in zelišča, slednjih imamo pri nas več kot 200, za številna v Sloveniji sploh nimamo poimenovanj. Za vsako stranko se vselej uporablja čisto individualna kombinacija zelišč.
Olje je nosilec, ko kuhamo, začimbe pocvremo v olju, ker dajo tako največ od sebe, vodo pa dodamo na koncu.
Sezamovo olje je zelo stabilno, začimbe so topne v njem, rahlo greje in ima veliko vitaminov in mineralov, primerno je tudi za zelo visoke temperature. Grelni efekt je uporaben tudi za vse tiste, ki imajo pogosto mrzle noge – malo olja si lahko namažemo na podplate. Če pa nas stopala žgejo, uporabimo kokosovo olje, ki hladi. Pomembno je, da uporabimo zelo majhne količine.

Zakaj pa so v ajurvedi tako pomembne masaže?
Tina Turk: Zelo pomemben je mehanski del razstrupljanja, o katerem smo že govorili, vendar se ajurvedske masaže razlikujejo od širše poznanih. So zelo ritmične in se izvajajo v dolgi potegih, ki grejo od okončin proti centru telesa. Masažo se izvaja po celem telesu, spredaj in zadaj, ne le hrbtu. Poudarek je tudi na delih, kjer so mišice pritrjene na kosti, torej področjih, ki so sicer pogosto spregledana in tudi sicer niso dobro prekrvavljena.
Vsi ti tretmaji, katerih del so tudi masaže, so zelo stari, naravni in počasnejši, kot smo jih vajeni danes. Masaža je del vsakega ajurvedskega tretmaja, kar pa lahko izvajamo tudi doma. Vzamemo eno od olj, ga pogrejemo, si segrejemo kopalnico in se s tem oljem namažemo, zmasiramo se po glavi, nogah ali drugod po telesu. Nato počakamo približno 15 minut in se nato oprhamo z vročo vodo. S tem naredimo na koži zaščitni film, ki je zelo prijeten in zdravilen in obstane, če se potem z brisačo le nežno obrišemo. Takšen postopek je primeren predvsem pozimi, ne glede na to, kateri tip smo.

Zakaj je hrana tako pomembna za nas?
Tina Turk: Hrana je vse, kar mi damo vase, v naše telo in to je glavni očitek Ajurvede klasični medicini, ki na to pozablja. Smo to, kar jemo in celoten medicinski sistem Ajurvede temelji na prehrani. Samo sprememba prehrane lahko že prinese ozdravitev, kljub temu pa ni namen, da imamo slabo vest, ko se pregrešimo. Namen je, da poznaš svoj tip in preko tega dejansko začutiš, kaj potrebuješ. Ampak! Resnično lahko začuitmo, kaj naše telo potrebuje, šele takrat, ko smo razstrupljeni in v stiku sami s sabo. V prehitrem ritmu vsakdana so lahko misli o tem, kaj nam odgovarja, zavajajoče in ne izhajajo iz nas.
Ajurveda je s pravili glede prehrane zelo nežna in neagresivna. Vedno nekako izbiramo manjše zlo – primer: če imamo na izbiro hitro prehrano in lakoto – bomo raje izbrali hitro prehrano, če izbiramo med naravno in procesirano hrano – izberemo naravno, če imamo na izbiro kuhanje doma in restavracijo – je boljše, če kuhamo doma.
Povedati moramo še to – na spletu je veliko ajurvedskih receptov, ki pa vključujejo prehrano, ki izhaja iz ZDA ali Indije. Ajurveda priporoča predvsem uživanje lokalne hrane, torej tistega, kar raste na domačih tleh, v okolici, kjer živimo, pomembno pa je tudi, da se prehranjujemo s sezonsko hrano. Za primer lahko dam banano, ki velja za zelo zdrav sadež. Zdrav je le, če ga jemo tam, kjer dejansko raste. Te, ki pridejo k nam, pa so nabrane ob nepravem času, pogosto so zastrupljene, zato si z uživanjem takega sadeža ne narediš nobene usluge.

Kaj pa začime?
Tina Turk: Za začimbe velja nekoliko drugače, saj so posušene shranjene na naraven način in številne do določene mere s časom postanejo še močnejše in boljše.

Kakšen je najboljši zajtrk, da nas zjutraj osveži?
Tina Turk: Dandanes je zelo moderno piti sveže sokove, s čimer pa se ajurveda ne strinja. Če smo sicer na morju oziroma na področju, kjer je zelo vroče, bi bilo zjutraj primerno tudi sadje. Na splošno pa Ajurveda izhaja iz tega, da zjutraj naša prebavila počasi zbudimo. Tako najprej popijemo kozarec tople vode, nato pa pojemo lahek, topel obrok. Sem sodi vse, kar jedo dojenčki  - vse vrste kašic, polente, proso. Toliko, da prebudimo naš prebavni ogenj, potem lahko jemo tudi druge stvari. Za malico pa lahko jemo tudi sveže sadje, zajtrk pa je pomembno, da je lahek in isto velja za večerjo, s katero umirjamo našo prebavo.

Kaj pa smoothiji, ki so v zadnjem času tako popularni? Kdaj jih Ajurveda priporoča?
Tina Turk: Odvisno, kakšni so ti smoothiji – pogosto vsebujejo mešanico sadja in zelenjave, kar pa ajurveda odsvetuje, ker je sadje večinoma sladko (hladi), sveža zelenjava pa večinoma grenka (čisti telo). Ko delamo razstrupljevalno kuro, je prav, da uživamo čim več zelenjave, ki telo čisto, vendar to ni primerno za vsak dan. Pogosto pa se ljudje navadimo na neko rutino in jo ponavljamo v dobri veri, vendar telesu s tem lahko škodimo. Sadje je zato bolj primerno za dolgoročnejšo uporabo, poleg tega pa ima tudi veliko vlaknin. Privoščimo si ga lahko za dopoldansko ali popoldansko malico.

Kako izgleda pregled pri ajurvedi?
Tina Turk: Pregled je precej drugačen od klasičnih medicinskih pregledov. Razlika je že v tem, da si zate vzamejo veliko več časa, ker na žalost naš zdravstveni sistem tega ne dopušča v takšni meri. En del je predvsem pogovorni, oseba opiše svoj način življenja, čustvovanja, kdaj in kako je, kdaj ima mesečno perilo - velja za ženske, ali je oseba pod stresom. Upošteva se še geografska pozicija, letni čas in kateri del dneva je, kakšna je tvoja fizična moč, psihično stanje. Sledi t. i. pregled osmih načinov; pregleda se blato, urin, nohte, oči, jezik, okus, vonj, kakšen glas ima človek, kako se obnaša. Nato se izvede slavno diagnozo utripa, preko katere ajurvedski zdravnik preveri delovanje notranjih organov. Takšna metoda je čisto neinvazivna, saj ni potreben vdor v telo in ne potrebujemo nikakršnih aparatov. Na podlagi vseh teh informacij dobimo celostno sliko o stranki, pregled pa traja kakšno uro.
Dr. Manivannan ima zelo rad tudi zdravniške izvide. Predvsem svetuje obisk pri zdravniku pred in po tretmaju. Če na primer ugotovi povišan holesterol, je tako tudi stranki v interesu, da ima lahko izvid iz začetka zdravljenja, ki ga lahko primerja z izvidom po zaključku ajurvedskih tretmajev.

Kakšen je odnos ajurvede do zahodne medicine?
Tina Turk: Absolutno jo svetuje in ceni njena znanja, kar se tiče določenih akutnih zadev terna primer dognanj iz področja kirurgije. Ajurveda pa je bistveno boljša v preventivi in zdravljenju kroničnih bolezni. Vendar je zelo nežna in deluje počasi, izboljšanja so lahko vidna šele po nekaj mesecih, vendar so trajna, dolgoročna.
Največji minus zahodne medicine je, da se ne posveča prehrani in ne jemlje dovolj časa za preventivo.

Ali je mogoče kombinirati zahodno medicino in ajurvedo?
Dr. Manivannan: menim, da je največja dobrobit zahodne medicine merljivost vsega, vsi ti testi, parametri stanj, saj tako tudi ljudje jasno vidijo spremembe po ajurvedskem zdravljenju. V Indiji na primer obe medicini zelo lepo sodelujeta; ajurveda poskrbi za preventivo in razstrupljanje – v bolnišnicah imamo namreč cele oddelke za razstrupljanje, kar je zelo pomembno pred kakšno operacijo ali pri črevesnih in želodčnih težavah. V Sloveniji smo imeli tudi kar nekaj primerov, da sta prišla partnerja na razstrupljanje preden sta se odločila za zanositev.
Skratka sodelovanje med zahodno medicino in Ajurvedo je zelo dobrodošlo in pomembno, saj nobena od njih ni vsemogočna. Za pacienta je vsekakor najboljše, da se obe strani spoštujeta in delujeta, kjer sta najboljši.

Kakšna je največja razlika med indijskim in slovenskim zdravstvenim sistemom?
Tina Turk: Glavna razlika je predvsem v različnem načinu postavljanja diagnoze. Ajurveda gleda na celega človeka, medtem ko zahodna medicina gleda kot na telo in duha ločeno. Ajurveda vključuje tudi druge znanosti, kot je joga, ki je lahko tudi paralela fizioterapiji in je pomemben del preventive, djotish, torej astrologijo. Pri postavljanju diagnoze se ajurvedski zdravnik pogosto posvetuje tudi s strokovnjakom, ki izvaja jogo in strokovnjakom za djotish.
Pomembno je tudi, da Ajurveda ni le medicinski sistem, ampak je znanost. Pogosto se zgodi, da k nam pridejo ljudje s simptomi, ki jim klasična medicina ne najde mesta, ajurveda pa jih zna smiselno umestiti. Vse ima neko logiko, ki je povsem razložljiva. Vse, kar se nam dogaja, je v diagnozo vključeno in vse je pomembno, zato so tudi rezultati drugačni.

Kakšen je dnevni ritem ajurvede?
Tina Turk: Vstajanje je zgodaj, vendar je tudi količina spanja odvisna od tipa človeka - največ počivajo vata, najmanj spanja pa potrebujejo kapha, čeprav najraje spijo. Kljub temu naj bi vstajali nekje med 4:30 in 6. uro zjutraj – pred sončnim vzhodom. Nato spijemo kozarec tople vode in si očistimo telo, zobe in posebej tudi jezik (uporablja se posebna strgalka za jezik) – vse to pred zajtrkom. Lahko tudi žvrkljamo, kar pomaga proti gubam in podbradkom, za kar lahko uporabimo sezamovo olje, kurkumo, lahko tudi le slano vodo. Sledi prhanje, ki ga izvedemo pred telesno vadbo iz spoštovanja do svetosti gibov, ki jih izvajamo. Namen jutranje joge ni, da se spotimo, ampak le začutimo svoje telo. Sledi meditacija, za katero ni potrebno, da je dolga – dovolj je tudi nekaj minut. Šele potem pojemo zajtrk, po katerem pa nekaj minut namenimo načrtovanju svojega dneva.
Dopoldan pojemo kakšno malico v obliki sadja, kosilo pa pojemo med 12. in 14. uro, v tem času si privoščimo tudi najbolj hranilno in najtežjo hrano (meso, testenine, gobe ipd.). Po kosilu sledi kratek sprehod – 10 do 15 min. Če nam paše počivati, se uležemo na levi bok za kakšne 10 min, saj tako pomagamo prebavi. Popoldan si pravtako lahko privoščimo kakšno malico. 
Če smo imeli fizično naporen dan, bi si morali zvečer vzeti nekaj časa za sproščanje uma, če pa smo imeli mentalno naporen dan, si vzamemo nekaj časa za fizično aktivnost, vendar do večerje zaključimo z delom. Med 18. in 19. uro povečerjamo, hrana naj bo lahka (kuhana, dušena zelenjava, juha, riž, polenta, kus kus …). Zvečer pa se posvetimo opravilom, ki nas veselijo, smo z družino, ustvarjamo, praviloma pa uro pred spanjem ne gledamo televizije.

Izgleda, kot da je ajurveda čisto prilagojena tudi modernemu človeku.
Tina Turk: Tako je, Ajurveda je res vseobsegajoča. Nekatere stvari so specifične – na primer, da spoznaš svoj tip, a ko greš čez teh nekaj začetnih stvari, ni tako težko. Ajurveda ti pokaže, kako živeti, s čim se ukvarjati, kako se prehranjevati, odgovornost za življenje in zdravje pa je tvoja. Ajurveda pozna 6 faz bolezni, in ko mi vidimo simptome, je to že 5. faza. Kot smo že večkrat povedali, je ajurveda dobra predvsem za preprečevanje bolezni. Veliko bolj dodelana je kot sistem in deluje ne glede na to, v katero okolje ga postaviš, resnično vsebuje ogromno modrosti.
K nam hodijo tudi osebe, ki imajo privoljenje zdravnika, tako da je to sodelovanje z zahodno medicino res enkratno. Obiskujejo nas tudi zdravniki, ki so se na svoji koži prepričali, da ajurveda deluje.

Najbrž je osnovni problem neznanje in neka misterioznost.
Tina Turk: Tako je, zato pa se trudimo približati to ljudem, da spoznajo, da je to povsem naravno in razen nekaj začimb, se uporablja čisto domača, lokalna prehrana.

Dr. Manivannan – kakšne predlogi bi podali za povezavo med ajurvedo in zahodno medicino?
Osnovna stvar je, da se vzpostavi nek dialog in se tudi zahodni zdravniki spoznajo z Ajurvedo, razumejo način delovanja in nato se vzpostavi prostor za pogovor, seminarje in izobraževanja. Zelo malo se ve o Ajurvedi, obenem pa se je ne upošteva. Skupaj namreč lahko zelo dobro sodelujemo.

Članek o Ajurvedi >>