Preprosto naravno - za osebno rast in razvoj
ZA DUŠO

Postavitev družine

Postavitev_6 V tokratni oddaji gostimo Boštjana Trtnika, ki izvaja Postavitev družine, metodo za razreševanje družinske karme, konfliktov in razumevanje sebe.

Kaj je postavitev družine?
Postavitev družine je posebna metoda ali poseben način razreševanja družinskih vzorcev. Po svoji naravi je alternativna, to pomeni, da ne spada med klasične psihoterapevtske tehnike, ker je njena osnova delovanja t. i. energijsko polje in vedno poteka v skupini – na delavnici je 10 do 15 udeležencev. Njena posebnost je prav v tem, da upošteva družino kot celoto in iščemo neke rešitve, ki so dobre za družino kot celoto. Sicer pa je metoda relativno mlada, stara kakšnih 40 let.

Kako pa ste se vi seznanili s to metodo? 
S postavitvijo sem se srečal leta 2005 kot udeleženec, sicer pa sem takrat že učil v šoli čustvene inteligence in vodil tečaje meditacije. Tista prva stvar, s katero sem se srečal, je bil leta 1993 tečaj globinske meditacije. Osebno mi je bila meditacija v veliko pomoč, zato sem tudi z veseljem sprejel priložnost, da učim druge. Po tem je šla moja pot naprej skozi različna področja in tako sem se najprej kot udeleženec znašel tudi na delavnici postavitve družine. Že na začetku mi je bilo zelo vešč, predvsem zato, ker gre za duhovno tehniko, upošteva energije, ni se preveč govorilo, kot se to dogaja pri terapiji. Kasneje pa sem iz lastnih izkušenj lahko videl, da je metoda zelo učinkovita in kar nekaj časa sem redno, vsak vikend prihajal na to delavnico, kar je bilo tudi del mojega izobraževanja, sedaj ko se ozrem nazaj. Potem sem se vključil še pri Berta Hellingerju na izobraževanje po tej metodi. On je nekako začetnik. Sedaj pa od leta 2009 samostojno vodim delavnice in skupine na temo postavitve družine.

Kakšna je vloga družine v življenju posameznika?
Meni se zdi, da je družina kar pomembna. Človek je v osnovi bitje odnosov, tako smo narejeni, da potrebujemo soljudi, dragoceno pa je, če znamo biti tudi sami in si znamo vzeti čas zase. Vendarle pa je družina tista osnovna celica, iz katere izhajamo. Kot otrok smo se znašli v neki družini in tudi vse izkušnje, ki smo jih dobili kot otrok, se odtisnejo ali zapišejo v naše nezavedno in tudi kasneje vpliva na to, kakšnega partnerja si izberemo, v koga se zaljubimo, vzorci pa se naprej ponavljajo. Lahko bi rekel, da je družina tudi neka osnovna celica ali osnovna enota za učenje odnosov. Moramo se zavedati, da se ljudje šele učimo pravilne komunikacije, izražanja čustev in družina je z neko svojo globino odnosov, bližino in intimnostjo dobro polje učenja. V družini tudi zadovoljujemo neke svoje potrebe, pa naj bo to fizične ali čustvene, po pogovoru …

Kako bi vi opisali neko harmonično, vitalno, skratka zdravo družino?
V zdravi družini je po mojem mnenju pomembna kvaliteta odnosov, osnovna materialna varnost (da smo na toplem, imamo dovolj denarja, da si privoščimo tudi kakšen oddih). Da si zna družina vzeti čas in je dovolj možnosti za pogovor. Ko delam z ljudmi ali sem na delavnici, opažam prav to potrebo, da smo ljudje slišani. Družina sama po sebi ni konfliktna skupnost, smo si pa zelo različni; moški – ženski spol, vsaj 2 generaciji, otroci – starši, različni temperamenti in potem je izziv vse to usklajevati. Normalno, da prihaja do različnih potreb, želja, pogledov. Pomembno pa se mi zdi, da znajo družinski člani skomunicirati, kaj si želijo, kaj potrebujejo, kako si predstavljajo in potem se išče neke kompromise. Pomembno je tudi to, da je temelj neke družine zdrav partnerski odnos, da si mož in žena znata vzeti čas zase, da negujeta ljubezen in potem tudi odnos do otrok.
Današnji čas morda temu ni najbolj naklonjen glede na dolge službe, materialistični koncept, zato moramo biti kar pozorni in si vzeti čas za te stvari.

Za zdrav partnerski odnos pa je najbrž pomemben tudi zdrav odnos s primarno družino?
Ja, stvari so zelo povezane. Pogosto ugotovimo, da ko smo že nekaj časa v partnerskem odnosu, lahko iz tiste evforije in začetne zaljubljenosti, postanemo največji sovražniki ali postane zelo boleče, neprijetno, neznosno. Če smo vsaj malo ozaveščeni in si upamo pogledati vase, potem bomo ugotovili, da veliko bolečih stvari v partnerskem odnosu izvira iz primarne družine. Kot otrok smo bili zelo čustveno in fizično odvisni od svojih staršev in nismo imeli takih možnosti odločanja kot odrasel. Vse te nepredelane stvari na nek način potem ponovimo oziroma bolje rečeno, dobimo možnost, da v partnerskem odnosu nekaj naredimo glede tega, razrešimo.

Kaj pomeni izraz družinska karma? 
Družinska karma je poenostavljeno različni družinski izzivi, problemi ali priložnosti za rast, nerazrešena čustvena družinska energija, in tega je kar dosti, ker so odnosi v družini zelo tesni, zelo blizu si prihajamo. Če pa malo razširimo, je sam izraz nekaj, kar malo diši po vzhodu oziroma je tam bolj razširjen, pomeni pa akcija, delovanje, gre za t. i. duhovni zakon vzroka in posledice, ki govori o tem, da vsako naše dejanje, beseda, misel ali čustvo pomeni nek energijski odtis v to energijsko polje in se nam slej ko prej vrne nazaj v tem ali kakšnem prihodnjem življenju, če nam je blizu koncept tega, da gre človekova duša skozi več življenj in se tako uči. Veliko teh besed, misli, čustev se poraja ravno v odnosih, družini in to so potem te zavozlane energije, ki jim preprosto lahko rečemo družinska karma.

Ali lahko vpliva na nas delovanje nekega našega daljnega sorodnika, na primer pradedka ali prababice? Bodisi naj bo to bolezen, njegova travma ali škodljivo dejanje.
Ima. Lahko se tega sicer ne zavedamo, ampak jaz skozi vsa ta leta izkušenj na delavnicah postavitev družine, z gotovostjo rečem, da je to res tako. Z nekega zornega kota je ta zapletena čustvena energija neuničljiva oziroma jo je mogoče le transformirati. To, da človek umre, pomeni samo, da je zapustil svoje fizično telo, ampak nadaljuje svoje življenje na neki drugi ravni. Vsa nerazrešena čustva, vsi ti problemi, energija, ostane nekje v polju. Velikokrat se kakšna naslednja generacija v tej družini oz. rodbini (družini v širšem pomenu besede) sreča z nekimi vzorci, čustvenimi bremeni in četudi se tega ne zavedamo, ima to velik vpliv, vse dokler se v družini ne najde nekdo, ki nekaj razreši. Kako ljudje to doživljajo? Spomnim se osebe, ki je rekla, da nima nobene energije, da komaj živi in vse, kar lahko naredi je, da gre v službo, ni imela partnerja in ni imela otrok. Na postavitvi se je videlo, kako je prevzela v energijskem smislu breme svoje stare mame. To so potem lahko občutki ali signali, da je nekaj, kar ima vpliv nazaj. Podal bom še ne primer. Spomnim se, ko je nek otrok imel velike težave z dihanjem in prsnim košem. Na postavitvi se je pokazalo, da je njegov pradedek delal a železnici in vlak ga je povozil čez prsni koš. Ta izkušnja, energijski zapis je ostal v polju in si predstavljam, da družina tega ni zares predelala ali žalovala in toliko časa je to ostalo.

Se pravi, da tudi če je oseba pokojna, ima še vedno vpliv.
Seveda, tudi če je nismo poznali, ne vemo nič o njej. To, da je oseba umrla, iz energijskega vidika, nima nobenega pomena.

Kakšno vlogo pa ima na primer v družinskih postavitvah nekdo, ki je bil splavljen?
Splav je eden od tako imenovanih usojenih družinskih dogodkov. Dogodki, ki si jih sicer nihče ne želi, ampak življenje jih prinaša. Splavi, razveze, ločitve, nenadne smrti, bolezni, vojni dogodki, taborišča, samomori, tudi alkohol, odvisnosti, težke bolezni, so vse stvari, ki imajo veliko težo. Dostikrat se izkaže tako, da par tega ne uspe predelati. Velikokrat je tako, da ženska ostane sama v žalosti, moški, ki so po naravi bolj racionalni, se mogoče zataknejo nekje v jezi ali obtožujejo svojo ženo in v bistvu potem tak dogodek lahko par odvaja. Postavitev pomaga, da se ta nepredelana čustvena energija do neke mere sprocesira in sprosti.

Torej lahko od svojih prednikov prevzamemo določene težave, kot ste prej omenili odvisnosti, bolezni in jih razrešujemo? Ali kako to vpliva na nas?
Dejansko je to ta družinska karma. Ko se mi kot duša rodimo in povežemo z nekim zarodkom, inkarniramo, se na nek način tudi oblečemo v neko energijo. Pravijo, da se duše v neki rodbini večkrat srečajo v različnih vlogah – enkrat mož in žena, drugič mama in hči. Recimo, da sem jaz že živel enkrat v tej družini, na primer nek prapradedek, naredil nekaj, kar ni dobro za družino, se zapletel, pustil nek pečat in sedaj sem se spet rodil, ne da bi vedel, ne da bi se tega spomnil. Tako se srečam z nekimi nepredelanimi izkušnjami, tako da ima velik vpliv vse to, kar ni izraženo, transformirano.

Ste že imeli kakšno izkušnjo, da se je oseba ponovno inkarnirala čez nekaj generacij in se je potem to izkazalo na sami postavitvi? 
Ja. Mi sicer postavitev vedno začnemo tukaj in sedaj. Moj občutek je tak, da tisto, kar se moramo naučiti, je postavljeno nekje v sedanjem trenutku. Potem lahko postavljamo svojo sedanjo družino ali primarno družino, potem pa nas postavitev nekako pelje, tako da se ne ve vnaprej, ker je to en tak intuitivni tok. Sploh pri ljudeh, ki so že imeli kakšno postavitev, ki jim je blizu ta način ali pa se najdejo v njem in jim res pomaga, se še vračajo in izkaže se, da gre lahko vsaka naslednja postavitev še malo bolj nazaj ali še malo globlje. Bili so taki primeri. V postavitvi se zelo odpre tako intuitivno polje, neko občutki in vtisi in je bil res močen vtis, da je ta oseba v tem življenju. Spomin se enega para, ki si močno želi otroka, pa zaenkrat takrat še ni uspelo in vtis je bil, da je ta ženska v enem življenju bila nasilna ali groba do nekih otrok ali svojih otrok.

Kako poteka postavitev? Je za vse enaka ali je individualna?
Neki principi ali postopek je enak, vendar je vsaka postavitev svoja zgodba in je malo drugačna. Kot sem že rekel, poteka v skupini po 10, 15 oseb in neka oseba, ki želi nekaj razrešiti, si med udeleženci na delavnici izbere predstavnike ali igralce za svojo družino. Kot sem že prej omenil ta ženska lahko postavi, da bi na primer rada izboljšala odnose z možem in hčerko, izbere predstavnika za moža in hčerko in jo, s tem da jim ni nič ne razlaga, kakšen je mož, kakšna je ona in hčerka. Ne gre za igro vlog, da bi ona njim dala kakšne informacije. Temelj, kar ljudi na začetku tudi najbolj fascinira, je to, da predstavniki družinskih članov, dobijo občutke ali del občutkov teh realnih oseb, ki jih predstavljajo. Se pravi, da predstavnik moža čuti, kar čuti njen mož, četudi se on sam tega ne zaveda. Se pravi, da dobimo potem neko sliko družinske situacije ali neko družinsko dinamiko in potem v bistvu peljemo postavitev na tak način, da najprej najdemo karmični, čustveni vozel, kjer je energija zgoščena, in potem se preko predstavnikov ta energija sprosti. Velikokrat ljudje preko teh dogodkov, ki smo jih prej omenjali – splavi, ločitve, vojne, taborišča, obtičijo v nerazrešenih čustvih. Postavitev je v osnovi namenjena prav temu, da se nepredelana jeza, bolečina, žalost sprostijo. Zato je sama delavnica tako intenzivna. Gre prav za to transformacijo čustvene energije, tako da na koncu pride potem neka pomiritev, sprava, sprejemanje, ljubezen, neka nova povezanost. Iz tega vidika je postavitev taka družinska operacija.

Omenjali ste postavljanje vlog. Tu ne gre le za ljudi, ampak tudi bolezni in podobno?
Ja, iz nekega zornega kota je vse, kar obstaja, energija. Samo mi smo tako naravnani, da zaznavamo najbolj grobo energijo in prepoznamo mizo, stol, moje telo ipd. Na postavitvi je temelj vsega energijsko polje, iz katerega pridejo potem občutki. Lahko postavljamo osebe, bolezen, različne dele sebe (jezo, žalost, vedenje), svojo dušo, skratka kar koli. Iz nekega zornega kota je v bistvu uporaba postavitev neomejena in ni vezana le na družino.

Morda se ljudje ustrašijo, ko morajo odigrati na primer bolezen kot je rak. Ampak sama sem to doživela in lahko povem, da se ne poistovetiš z boleznijo, ampak je to neka nevtralna energija, nek učitelj.
Pri raku je moja izkušnja ob tem, kar razlaga uradna medicina, da če je veliko rakov v družini, se je čutilo, da je vsa čustvena energija v tej družini potlačena. Na začetku je bil prav občutek neke grobnice, da ni ničesar, da je vse zmrznjeno. Celo prvo uro postavitve smo se ukvarjali s tem, da je ena oseba končno spustila ena solzo in se je zamašek odprl. Drugače pa dejansko, ko vstopimo v energijsko polje, se odpremo pretoku te energije, smo kot nek posrednik, kanal in samo spustimo skozi nas te občutke. Ljudje, ki meditirajo ali že poznajo kakšne meditacijske tehnike, se s tem zelo hitro vklopijo, ampak tudi vsi drugi. Mogoče nekaj izkušenj, nekaj ponovitev teh postavitev, potem pa zelo dobijo občutek, kako to gre. Ni pa nevarnosti, da bi ta energija v nas ostala. Po zaključku postavitve ti občutki nekako odtečejo ali pa se vrnejo nazaj v energijsko polje. Seveda ostane spomin. Spomnim se vloge, ko se bil kot otrok ločenih staršev in me je mama hotela za roko odvleči stran od očeta. Kot otrok sem čutil, da eno roko lahko dam mami, druga pa je rezervirana za očeta. Iz tega vidika so vloge lahko tudi poučujoče za naš odnos.

Ali se mora postavitve udeležiti cela družina ali je dovolj, da se je udeleži le en družinski član? 
Dovolj je ena oseba. To je neka posebnost ali prednost, ker lahko ena oseba naredi nekaj dobrega zase in za celo družino, prednike, pokojne ter generacije, ki še prihajajo. Preko predstavnikov se energijsko polje družine spreminja, blokade se postopoma transformirajo v sprejemanje in ljubezen in to novo energijsko polje pride tudi do tistih oseb, ki so del te družine v realnem življenju.

Pri postavitvi oseba čustveno, mentalno, duhovno in energijsko prevzame vlogo drugega. Kako vi razložite to globoko vživljanje v drugo osebo?
To jaz razlagam s t. i. energijskim poljem, ki je neke vrste tukaj na delavnici kot družinski spomin. Ljudje si lažje predstavljajo, če jih vprašam, če imajo kakšno družinsko fotografijo. Na tej fotografiji je na primer ujet nek trenutek, kako smo praznovali rojstni dan ali šli na morje. V tem energijskem polju ali arhivu pa so v bistvu zabeleženi, odtisnjeni, zapisani vsi trenutki iz mojega življenja in mojih prednikov. Ker je na postavitvi nek dober namen, vsak, ki pride si želi nekaj razrešiti, nam je potem to energijsko polje tukaj na voljo. Pred postavitvijo naredimo eno tako kratko meditativno naravnano, v kateri se tudi povežemo z nečim, čemur jaz pravim družinska duša, duhovni izvor družine ali neka svetloba, ljubezen, ki nas vodi skozi celotno postavitev. Vse se dogaja v nekem zdravilnem polju svetlobe in ko potem ljudje vstopijo v neko postavitev, so ti občutki iz polja tako močni, da preprosto začutijo in se jim ne morejo odpreti. Ni potrebno nič posebej razmišljati, ampak se samo prepustiti in v njih pridejo ti občutki, lahko tudi miselne slike, pogoste so tudi fizične bolečine. Neka oseba na postavitvi je na primer začela šepati, dejansko je postavljalka povedala, da predstavlja njenega očeta, ki ima težave z nogo. Takih primerov je zelo veliko.

Koliko generacij nazaj pa vpliva to na nas – 4, 5?
Ljudje me pogosto sprašujejo, če drži teh 7 generacij, jaz pa pravim, da kolikor nazaj stvari niso razrešene, toliko je vplivov. Če postavljam primarno družino, postavim mamo, očeta, stare starše, mogoče še kakšnega prastarša, ki pa ga niti nismo dobro poznali. Včasih se na postavitvah čuti tak močen energijski tok, ki teče daleč nazaj, vendar niti nimamo toliko oseb, da bi postavili 5 ali 7 generacij nazaj. Potem naredimo lahko osebo, ki predstavlja pojem v smislu nekih čustev ali dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti in vplivajo na nas. Na postavitvah se kaže tudi to, da je to naše življenje sedaj le eno poglavje v življenju. Kar se sedaj dogaja je posledica tega, kar je bilo prej in hkrati vzrok za nekaj, kar se še bo zgodilo. Primer: spomnim se osebe, ki je prišla na postavitev in njegova družinska usoda je bila taka, da so izgubili brata – bil je jamar in se je zadušil. Prva postavitev je bila namenjena samo temu, da se je vsa ta neizražena žalost sprostila in so se ljudje vsaj malo pomirili. V tej družini je bilo precej ljudi, ki so imeli potem težave z dihanjem ali ponavljajočimi se prehladi. Potem smo imeli še eno postavitev, v kateri se je izkazalo, da je bil tudi ta dogodek usoda tega človeka, da je bil jamar in se je zadušil. Povezano je bilo namreč z nečim, kar se je še prej zgodilo. Postavljalka ni imela informacij, ampak občutek je bil, da se je moralo nekaj zgoditi prav na tej liniji, kar je vplivalo na to, da je imel ta brat nesrečo. Skratka, stvari so zelo povezane, kakor govori karma o tem prepletu vzrokov in posledic.

Ali to pomeni, da lahko na nas potomci vplivajo, četudi še niso rojeni tukaj?
Ja, recimo, njihova karma ali prejšnja življenja seveda v tem energijskem polju gotovo. Ko se fizično rodijo, se lahko neke stvari še bolj zgostijo in pridejo bolj na dan. Zelo velika verjetnost je, da smo se s temi ljudmi že srečali v kakšnem prejšnjem življenju v različnih vlogah.

Se je potrebno za postavitev kaj posebej pripraviti?
Za veliko postavitev priporočam, da osebe naredijo svoje družinsko drevo, torej shematični prikaz, slika družine, da malo razmislijo, ali se je kakšen tak usoden družinski dogodek, kot so splavi, razveze, nenadne smrti. Sicer pa se izkaže, da že ko ljudje izvejo za delavnico, se začne nek ta notranji proces v energijskem polju. Ali se jim takrat nekaj takega zgodi, morda nekaj sanjajo in vse to je že neke vrste priprava. Z nekega zornega kota se postavitev začne veliko prej, na delavnici je potem intenzivnost zelo velika, pred vsako postavitvijo ima oseba z menoj ob družinskem drevesu en kratek pogovor, da si malo ogledamo situacijo, tisto glavno, ki nas  vodi pa je energijsko polje. Tudi ko se delavnica konča, pa se postavitev na nek način odvija naprej. Ljudje potem o premikih poročajo po več dneh, tednih ali mesecih.

Ali bi priporočili, da oseba najprej opravi postavitev za primarno družino (mamo in očeta) ali sekundarno, če že ima otroka ali partnerja? 
Obe varianti sta dobri in smiselno, čisto odvisno, kaj nekoga nagovarja. Če nekdo čuti, da bi rad začel tukaj in sedaj, kar je seveda smiselno (npr. razreševanje partnerskega odnosa in z otroci), če so bili ljudje že prej poročeni, zvezani, pa imajo kakšne otroke iz prejšnjih zvez, je tudi to smiselno, ker pogosto te stvari niso čisto predelane, razrešene. Mogoče gremo potem kasneje na primarno družino. Ljudje, ki so bili večkrat, se potem lotijo še posebej po mamini ali očetovi liniji. To je tak proces, v katerem se stvari potem še odpirajo. V primeru, da nekoga zanima, pa še ni prepričan, če to zanj, lahko pride le kot opazovalec. To pomeni, da nima svoje postavitve, ampak lahko sodeluje kot opazovalec in igralec v drugih postavitvah.

Tudi če sodeluje le kot opazovalec ali igralec se mu najbrž lahko kaj odpre, pri sebi kaj prepozna in razreši.
Ja, ljudje točno to povejo. Predstavnike za vloge izbiram po nekem intuitivnem notranjem občutku in ljudje vedno znova rečejo, da se znajdejo v takih vlogah, ki imajo tudi z njim kaj za opraviti. To je potem tak vzporedni proces, po eni strani teče postavitev za tisto osebo, ki ima postavitev, hkrati pa vsak predstavnik ozavešča stvari pri sebi, kar morda spozna šele po delavnici.

Kako pa poteka mala postavitev?
Mala postavitev je zelo dobra za nekoga, ki stvari še ne pozna, ker je način nekoliko specifičen. Mala postavitev pomeni, da je vključenih le 4 ali 5 oseb in traja krajši čas, recimo 10 do 15 min in ni tako intenzivna, ne prinese nujno takih velikih razrešitev. Četudi sem vedno znova presenečen, ko rečejo ljudje, da so po eni mali postavitvi veliki učinki.

Je to torej odvisno od tega, koliko je oseba pripravljena?
Točno, to sem prav opazil. Nekdo, ki je mogoče že naredil nek primer s kakšno drugo tehniko, je odprt, že ozavešča stvari, potem se mu več lahko zgodi. Pri osebi, ki je postavitev mogoče prva stvar, pa v prvi mali postavitvi doživi le kakšno sliko družinske situacije.

Kako običajno ljudje doživljajo postavitev družine? Ali gre bolj za čustveno, mentalno ali katarzično doživetje ali gre bolj za notranje, globlje delovanje?
Pri ljudeh, ki pridejo prvič, je v osredju fasciniranost nad tem, kako je to mogoče, da ljudje, ki jih prvič vidim in postavim za predstavnike moje družine, čutijo in pokažejo neko sliko odnosov. Ko ljudje pridejo večkrat in sprejmejo, da je to možno in stvari funkcionirajo, je v osredju transformacija čustvene energije, delavnica je čustveno intenzivna, saj gre res za to sprostitev jeze, zamere, bolečine, žalosti. Ljudje potem povedo, da je to ena velika čustvena razbremenitev in olajšanje, hkrati pa s tem ko opazujejo svojo družino, ki je postavljena, malo razširijo zorni kot. Torej da ni mogoče mama več samo tista grozna mama, ki me ni imela rada. Ko vidim še njeno mamo in kaj se je njej zgodilo (npr. kakšna nenadna smrt otroka), potem s tem razširjenim zornim kotom lažje pridem do preobrazbe jeze in sprejemanja, neke pomiritve.

Ali lahko na postavitvi sodelujejo tudi otroci?
Bil sem na kar nekaj delavnicah v tujini in nekateri voditelji imajo redno prakso, da vabijo celo družino in pridejo tudi otroci. Otroci so zelo senzibilni za te energije, tekali so po celotnem družinskem polju ali se stiskali pri starših. V mojih letih delovanja najpogosteje otrok ni bilo, se je pa občasno zgodilo, da svojega otroka pripelje kakšna mama ali par in vselej pravim, da lahko, če želijo oziroma začutijo, da je tako v redu.

Kakšne izkušnje pa imate s starejšo generacijo? Obiščejo delavnice tudi oni?
Tudi, s tem mislim starost na primer 60, 70 let. V programu Šole čustvene inteligence, ki smo ga imeli včasih, je bila ena oseba, stara skoraj 100 let in to je bil res svojevrsten rekord. Na samih postavitvah nimam izkušenj s tako starostjo. 

Kakšna je vloga terapevta med postavitvijo?
Vloga terapevta je, da vodi ves ta proces. Že med samo postavitvijo pogovor o družinskem drevesu, malo pomagam, če človek ne ve, kako bi se lotil postavitve, kaj bi postavil. Običajno sem tudi jaz tisti, ki izberem predstavnike, čeprav lahko tudi oseba sama. Dejansko pa je potrebno biti čim bolj srčno in miselno odprt ter slediti temu toku, ker se vedno ravnam po tem občutku. Imamo tudi primere, ko oseba ni poznala katerega od staršev, ampak to na postavitev ne vpliva. Včasih potem tudi na postavitvi pride na dan kakšna družinska skrivnost, ki je sploh ni v drevesu. Kot voditelj ali terapevt se skušam čim bolj uglasiti s to energijo, tako da ob pravem trenutku postavim pravo osebo ali naredim nekaj, kar je pomembno. Včasih pri kakšnih ključnih osebah, kjer je veliko energije, tudi sam vstopim v to vlogo. Četudi je tam že stari oče, potem stopim zraven in morda gre skozi mene lahko še ena plast teh občutkov. V drugem delu postavitve, ko so že bolj prisotne energije miru in ljubezni ter pomagam, da pride čim več svetlobe v polje. Kot voditelj se zelo prepuščam temu toku in nimam vnaprej načrta. Včasih me ljudje potem vprašajo, kaj sem jaz predstavljal in jim povem, da ne vem, da sem se le prepustil. Pri postavitvi ne gre toliko za to, kaj se je zgodilo in kdo je bil kdo, še posebej v tistih zgodbah, ko posežemo dlje v preteklost. Pomembno je, da se energija transformira.

Se postavitev običajno zaključi s pozitivnim rezultatom, izidom?
Veliko postavitev vedno tako peljemo, da pride do neke transformacije, sprostitve tega vozla, kot da nekaj steče, se razbremeni, prisotne so tudi solze, žalost. Dejansko se čuti, kako se energija transformira in pride več povezanosti, miru, ljubezni. Običajno na tej točki začutimo. To ne pomeni, da bomo v življenju ves čas povezani in v energiji ljubezni. To le pomeni, da se je nekaj transformiralo,  in da je sedaj v družinskem polju prisotna neka nova energija.

VPRAŠANJA GLEDALCEV

1. Kako udeleženci padejo v vloge in ali obstaja nevarnost, da iz te vloge ne bi mogli nazaj v sebe?
Človek preprosto stopi v to energijsko polje, ki je zelo intenzivno. Tudi ljudje, ki sebe smatrajo kot ne preveč senzitivne, odprte, se z lahkoto temu prepustijo. Sam potem pomagam z navodili, da lahko kar zapremo oči, se odpremo temu polju, prepustimo in potem od nekod, iz tega polja, pridejo občutki v človeka, ki se temu le prepusti. Ta energijski tok ga vodi. Kot smo že prej dejali – ob koncu postavitve občutki gredo tako kot so prišli. V tem smislu ni nevarnosti. Se je pa že zgodilo, da je kdaj kdo rekel, da je vloga potem prebudila neka njegova še nepredelana čustva, kar je lahko zelo normalno in tudi koristno. Vsi imamo še kakšno stvar, ki jo je potrebno predelati, sprocesirati. En moški mi je na primer povedal, da je bil po delavnici še tako nenavadno žalosten in da ni vedel, ali to izhaja iz vloge, ki jo je odigral ali je to njegova žalost. Potem sem dejansko ugotovil, da je tudi vloga v meni nekaj prebudila.

Kot ste že omenili, vloge določite intuitivno, torej začutite tudi osebo.
Tako je, mene nekaj vodi, ta energija, svetloba in dejansko potem vedno znova rečejo, da je bila to zanje prava vloga.

2. Kako se postavljajo pokojniki? Je to isto kot pri družinskih članih?
Enako. Postavitev družine poteka v nekem brezčasnem polju. Ali je neka oseba živa ali mrtva, na tej strani ali na oni, na samo postavitev nima vpliva. Res je, da včasih v primeru nenadne smrti ali splavov, postavljamo tako, da se oseba uleže na tla. Po drugi strani pa če postavimo dedka, ki je umrl v starosti zaradi bolezni, lahko prav tako stoji. Predstavniki imajo navodilo, da se lahko ves čas premikajo. Nekdo, ki je najprej ležal, lahko vstane in obratno. Dejansko iz energijskega zornega kota lahko zajamemo tudi umrle. 

Ali ima ležeči položaj kakšen poseben pomen?
Ja, ima simboličen pomen, v tem smislu, da si nekdo morda predstavlja, da je ob smrti krsta v ležečem položaju, čeprav bi delovalo enako, tudi če bi oseba stala.

Ali je potrebno oziroma smiselno ponavljati postavitev družine?
Potrebno in smiselno, če tako želimo. Najboljše, da pride oseba enkrat, poskusi in na lastni koži občuti, ali je to dobro zanjo. Ena postavitev dejansko nekaj razreši. Prav zato marsikdo reče, da je čudežna metoda in da je veličastna, vendar vseeno ena sama postavitev ne more vsega razrešiti. Če je nekaj naša karma in imamo neka učenja, nam bo postavitev nekaj malo olajšala, ne bo pa naredila namesto nas. Ponavljanje je smiselno, nekateri so bili večkrat, poleg vikend delavnic, imamo tudi t. i. skupino za postavitev, v okviru katere se srečujemo enkrat na teden ali na 14 dni kot zaključena skupina. Nekateri ljudje se tam prav sistematično lotijo z več malimi in velikimi postavitvami počasi sproščajo ali razrešujejo del teh vzorcev.

Zakaj se ljudje najpogosteje odločijo za postavitev družine?
Eno področje vzrokov so težave v medsebojnih odnosih. Tu imamo ljudje kar veliko težav ali izzivov, priložnosti za rast. Bodisi so to partnerski odnosi, odnosi z otroki ali nerazrešene stvari v zvezi s starši. Mogoče tudi ljudje, ki so že poskusili kakšno drugo vrsto terapije, pa niso bili zadovoljni ali jim ni dala zadostnih rezultatov. Ena linija vzrokov je bolj povezana s samopodobo ali odnosom do samega sebe, ko ljudje rečejo, da se ne cenijo, nimajo radi, nimajo energije, čutijo, da je na njih neko breme, težave z zdravjem, različne psihosomatske bolezni, osebe, ki imajo neke svoje čustvene vzroke. Lahko pa tudi preprosto ljudje začutijo. Rečejo mi na primer, da so brali o meni že nekaj časa nazaj, sedaj pa so začutili, da je prišel pravi čas.
Za udeležbo ali postavitev je potrebno nekaj poguma, saj tukaj ni čisto predvidljivo, kaj se bo zgodilo. Lahko se zgodijo pričakovani dogodki, primer, ko je oseba postavljala primarno družino in njena starša sta imela prometno nesrečo. V tem primeru je bilo v tem dogodku toliko energije, da ni bilo treba postavljati nobenih drugih oseb. Celotna postavitev je bila usmerjena na mater in očeta, da sta sprostila svoja negativna čustva. Na postavitvi pa se lahko odvijejo stvari, ki jih le slutimo ali pa niti ne vemo, tako imenovane družinske skrivnosti, o katerih se ne govori, čeprav marsikdo sluti, da obstajajo. Za to mora biti oseba pripravljena in dozoreti. Tiste, ki se odločajo za postavitev, je po eni strani strah, po drugi strani pa imajo željo ali nezadovoljstvo z obstoječim stanjem. Ko sta želja ali nezadovoljstvo dovolj velika, ljudje pridejo.

Najbrž je strah prisoten takrat, ko v podzavesti čutimo, da se bo nekaj globoko spremenilo.
Ja, ljudje ne maramo sprememb, čeprav z obstoječim stanjem nismo zadovoljni. Kljub temu je predvidljivo, varno in raje nadaljujemo v tem. Nezavedni del pa čuti n zato je strah lahko prisoten.

Katere vrste težav lahko postavitev družine reši? Ali poleg odnosov lahko ozdravi tudi kakšne odvisnosti in bolezni? 
Lahko postavimo družinske člane, pa tudi bolezen, odvisnost in pustimo, da nas postavitev pelje in se pokaže, s čim je bolezen ali težava povezana, tako da prinese dejansko tudi nek globlji uvid in čustveno razbremenitev. Prej sem že omenil, da je rak velikokrat povezan z nepredelanimi ali neizraženimi čustvi. Spomnim se primera, ko je oseba postavljala sebe in raka, njena mama in stara mama pa sta imeli raka na istem mestu. Izkazalo se je, da je rak posledica občutkov krivde, ki jih imajo predniki, ki so bili v taborišču, ker so preživeli, medtem ko so nekateri tam umrli. Take izkušnje človeka zaznamujejo za vse življenje. Ko sem bil v vlogi nekoga, ki je bil v taborišču, sem videl, da je bila s tistimi ljudmi taka povezanost, da si dejansko nisem želel nadaljevati svojega življenja. To se potem lahko v življenju velikokrat pokaže, ko je oseba sicer fizično prisotna, hodi v službo, je v kontaktu z družino, vendar kot da je en del nje, neka čustvena energija drugje, odsotna. To pogosto pokaže na neke nerazrešene stvari iz preteklosti. Ljudje včasih rečejo, zakaj bi se ukvarjal z nečim, brskal po stvareh, ki so bile, raje živim tukaj in sedaj. Strinjam se, smiselno je živeti tukaj in sedaj, vendar če je vse v redu. Vedno je še kaj, kar nas bremeni in nam daje možnost za rast.

Omenili ste, da če oseba gleda v tla, to lahko nakazuje, da še nekoga pogreša. Ali obstajajo še kakšne podobne kretnje, ki simbolično kaj nakazujejo?
Tako pogled v tla kot tudi pogled navzgor lahko nakazuje, da nekdo nekoga išče. Nesposobnost soočenja se je na primer na eni od postavitev izrazilo tako, da se je oseba umaknila daleč stran in skrila za zaveso, ki je bila v dvorani. Kadar so prisotni jeza, agresija, nasilje, je opazno neko stiskanje, nasilje. Naj povem, da je navodilo za vse, ki sodelujejo v postavitve, da lahko naredijo, kar začutijo, da se prepuščajo občutkom, s tem, da je pomembno načelo varnosti – tudi če čutim jezo in agresijo do nekoga, to lahko nakažem, vendar tega ne izvedem. Pretepanje ni dovoljeno.
Včasih so ti občutku neverjetno intenzivni, oseba lahko takoj začuti neko grozno breme. Spomnim se, ko sem takoj začutil potrebo, da se začnem dušiti in se vrteti in potrebno je nekaj zavestne kontrole, da se obvladuješ. Oseba je takoj prepoznala, da sem v vlogi njenega brata, ki se je obesil.

Ali je poleg fizičnih in simbolnih kretenj prisotno tudi glasovno izražanje?
Tudi lahko. Sama postavitev traja dobro uro in načelom brez besed. Ljudem svetujem, da če imajo potrebo, da si nekaj povedo, da to storijo v mislih ali zgolj s pogledom. Načeloma pogovarjanje ni zaželeno, ker nas s tega polja povezanosti preveč potegne v um. se pa dogaja, da je en glas povezan z jokom, včasih je prisoten tudi smeh – lahko kot nekaj pristnega, radostnega ali kot maska, da se nam z nečim ni treba soočiti. Včasih tudi kdo zakriči in s tem se v polju nekaj premakne, posebej v primeru, če se je zgodil kak samomor ali umor in s tem se podoživi to dogajanje, ti občutki pridejo bolj na dan in se lahko transformirajo. Včasih kdo ploska, udarja z nogo. Ko smo uglašeni s to energijo, se stvari odvijajo same od sebe.

Pogosto se pojavlja vprašanje, če morajo biti udeleženci igralci?
Vsak, ki to želi in ga zanima, je primeren. Izkušnje kažejo, da bo na tako delavnico prišel nekdo, ki je čustveno, miselno in srčno odprt ter verjame oziroma dopušča možnost za te energije. Ženske so v povprečju bolj senzitivne kot moški, vendar vsakdo lahko začuti in se uglasi s tem poljem. Drži pa tudi to, da ljudje, ki so bili že večkrat, imajo več občutka, več kondicije in lahko zajamejo še eno globljo plast občutkov. Nekdo, ki je v realnem življenji zelo zablokiran in pride na delavnice ves zmrznjen, težje spusti toliko občutkov skozi sebe.

Kateri so najbolj pogosti učinki postavitve družine? 
Že na sami postavitvi ljudje lahko dobijo globlji uvid v celotno situacijo. Malo drugače vidijo svojega partnerja, otroke, vidijo neke povezave in razumejo globlje. Spomnim se še enega primera, ko je ženski malo po rojstvu umrl otrok. Prvi del postavitve je bil namenjen temu, da se je sprostilo čim več te žalosti. Že pred postavitvijo pa mi je sama zaupala z intuitivnim uvidom, da se v družini govori, da je bil nek nezakonski otrok in njena slutnja se je skozi postavitev pokazala kot utemeljena, saj je bila njena izguba zelo povezana s tisto. Ljudje lahko ene stvari bolj razumejo, lahko pa tudi kakšno vprašanje. Življenje je v teh duhovnih sferah preveč kompleksno in zapleteno, da bi mi lahko vse razumeli in izvedeli. Zato se tudi učimo tega, da ne moremo dobiti vseh odgovorov. Po drugi strani ljudje med postavitvijo res doživijo neko čustveno razbremenitev, neke vrste katarzo od jeze, bolečine, žalosti do res neke nove energije radosti, povezanosti, sprejemanja. Postavitev pa se potem dogaja še naprej, po delavnici. Ni pa mogoče napovedati, kaj vse se lahko zgodi. Sploh nekaj dni po delavnici je proces še zelo intenziven, lahko pa pride kakšno čiščenje v smislu, da se kdo prehladi ali so kakšne druge težave. Stvari, ki se še kasneje dogajajo, pa so povezane z odnosi. Za nekatere so malodane čudežne ali zelo fascinantne. Udeleženka, ki dolgo ni imela stika z mamo, je pripovedovala, da je po delavnici mama z njo navezala stik in ni bilo več tiste ostrine, kot bi se podrl nek zid med njima. Takih primerov je veliko. Učinki do odvisni tudi od posameznikove karme, nekaterim je dano, da se stvari potem same postavijo na mesto, so pa tudi primeri, ko je oseba na primer rekla, da je njena mama enako agresivna kot je bila in je razlika le v tem, da ima moč, da to lažje sprejema ali se odziva na to. Če je naša usoda takšna, da se moramo v lastnem znoju nekaj naučiti, nam postavitev tega ne morem čudežno odvzeti, nam bo pa dala neko podporo. 

Vi kot terapevt načeloma pustite, da se postavitev odvija sama od sebe. Ali se vam je že zgodilo, da ste morali fizično poseči vmes?
Sploh v zadnjem času, ja. Izteka se 4. leto, odkar vodim postavitve in na začetku je bil moj način vodenja bolj podoben temu, kar sem se naučil in videl pri drugih. Sedaj pa me je tok energije pripeljal v to, da večkrat tudi sam konkretno vstopim v neko vlogo, zaradi česar se transformira še neka dodatna plast občutkov, ki se sicer ne bi. Pravzaprav sedaj vsaj za omejen čas tudi sam sodelujem v vsaki postavitvi.

Bi radi še kaj sporočili našim gledalcem?
Vsak, ki je vsaj malo zaresoniral s tem, kar smo govorili, je toplo dobrodošel. Delavnice potekajo po vsej Sloveniji in pridite, četudi je prisotnega malo strahu ali občutka, da je pri nas taka štala, da me je sram, kaj si bodo mislili ljudje. Izkusil sem že toliko postavitev, da vam lahko garantiram, da so v vsaki družini prisotne nerešene stvari, jeza, bolečina, žalost, hrepenenje po ljubezni in res je vredno nekaj narediti glede tega. Če gledamo iz tega duhovnega zornega kota, potem s tako postavitvijo naredimo nekaj zase, za prednike in generacije, ki še prihajajo. Če bomo ponovno prišli kot duša v isto družino, potem delamo nekaj dobrega tudi za naše prihodnje življenje.
PREBERITE TUDI...
Show ZA DUŠO
Vilinski simboli
Vilinski simboli so neke vrste ideogrami – grafični zapisi idej, ki nam pomagajo, da pritegnemo energijo v naše življenje in lažje dosežemo zastavljeni cilj.
NLP_scena ZA DUŠO
NLP ali nevrolingvistično programiranje
NLP je zbirka tehnik, ki so jih uporabljali odlični komunikatorji, terapevti, podjetniki in športniki, predstavljena v zelo jasni, strukturirani obliki, ki jo vsakdo zlahka osvoji.
Bars_2 ZA DUŠO
Access Bars in Acces Consciousness
Access Bars je manualna tehnika polaganja rok na 32 točk na glavi, ki vsebujejo elektromagnetne komponente vseh naših misli, stališč in prepričanj.
DOGODKI
Meditacija s šamanskim bobnom
02.03.2018 Ljubljana Društvo Pesem duše
Edinstvena meditacija, ki prizemljuje našega duha, prinaša notranjo harmonijo in podpira prvinski jaz, da se zopet prebudi in uglasi s svetom.
» podrobno
REIKI 2
09.03.2018 Lubljana Društvo Pesem duše
Predstavitev Ustvarjalne akademije – Pesem duše®
07.04.2018 Ljubljana Društvo Pesem duše
Bodi to, kar hočeš biti.
» podrobno
Prijavite se na e-novice
Prijava ni uspela.
Vaša prijava na e-novice je uspešna.
Zahvaljujemo se vam za prijavo.
izdelava: ETREND