Pravljice kot metoda osebne rasti

Učitelj je tisti, ki zna v stiski osebi pokazati pot nazaj k  sebi, k lastnemu viru življenjske moči in ljubezni. Pravljice so pomočniki, ki človeštvo spremljajo že od nekdaj. Najprej so jih pripovedovali modre možje in žene, babice in dedki ter očetje in mame. Pravljice so zapisi o življenju v našem svetu. Mnogi jih smatrajo kot neresnično in neobstoječe, vendar so s svojim sporočilom lahko celo bolj resnične in v sebi nosijo globoka sporočila. Pripovedujejo nam v prispodobah, da jih naš um ne sodi ter se tako lažje dotaknejo naših globin. V pravljični svet nas je popeljala Darja Bitenc.

1. Kako si se ti srečala s pravljicami?
Pravljice so naše spremljevalke – od začetka življenja do pozne starosti. Z njimi sem se srečala kot otrok, ko so mi jih prebirali drugi, ko sem se naučila brati, pa sem ji prebirala tudi sama. Bile so moje najljubše čtivo še tudi deloma v srednji šoli. Ko pa sem začela študirati različne tehnike za samopomoč, kot so geomantija, homeopatija, tapkanje ipd. sem se znova srečevala z njimi. Bodisi kot pripomoček pri ostalih tehnikah za zdravilne namene bodisi ko smo z geomanti raziskovali različna področja. Takrat sem neke frekvence in prisotnosti zaznavala v obliki zgodb. Pravljice so me poiskale tudi takrat, ko sama nisem razmišljala o njih. Pred približno 4 leti pa sem se začela bolj profesionalno ukvarjati z njimi.

2. O pravljicah pravimo da niso resnične, kaj meniš o tem?
nasprotno. Pravljice so eden najbolj resničnih zapisov, ker se poglobijo v bistvo problema, odnosa, situacije, stanja. Nastopajo pa junaki in antijunaki, ki se nam zdijo neresnični, vendar so to le metafore, prikaz nekega dogajanja in obstaja tehten razlog, da so tako predstavljene.

3. Kako so pravljice tebe osebno prepričale v svojo moč?
Ko sem se začela bolj posvečati pravljicam, so začele na zelo očiten način prihajati k meni. Pepelka je na primer pravljica, ki me očitno spremlja že 2 do 3 leta. Pred nekaj leti sem se znašla v situaciji, ki je očitno odražala začetno sceno iz Pepelke – okolje, v katerem čutiš, da nisi sprejet, se ukvarjaš z lastno vrednostjo in čutiš, da so osebe, ki jih doživljaš kot mačeho ali polsestre zaradi spleta okoliščin. V najtežjih trenutkih so k meni intenzivno prihajale ptice na vse mogoče načine, tako kot pri Pepelki. Ko sem na primer zvečer delala za računalnikom, se je začela ptica zaletavati v okno. To je trajalo, dokler nisem šla ven, jo vzela v roko in želela, da odleti, a kar ni šla stran. Dokler je nisem dala v hišo, da je prenočila z mano, zjutraj pa sem jo spustila ven. Tega je bil oogromno, a jaz še kar nisem dojela, kar se dogaja. Tako pri delu kot sicer pa so z mano v tistem obdobju začele prihajati prisotnosti, preminuli, bodisi ko sem delala s klienti ali meni poznane preminule osebe. Ko je bila Pepelka obupana, je šla na grob svoje matere, podobno sem tudi jaz iskala spomin na ljubljenost. Ko pa se mi je zgodila situacija s čevlji in povabilom na ples, pa nisem mogla več spregledati vzporednic. Takih situacij je bilo veliko.

4. V pravljicah pogosto nastopajo škrati in vile, teh ponavadi ne vidimo v našem fizičnem svetu? Kaj predstavljajo oni? Ali so resnični?
Škrate in vile nekatere osebe vidijo, sama jih sicer ne, jih pa čutim na nekem nivoju. Takšna bitja sicer zares obstajajo. Gre za inteligenco narave in tako poznamo škrata določene drevesa ali prostora, vile se običajno najdejo nad kakšnim izvirom ali reko. Te prisotnosti so tukaj in kar piše v pravljicah – da moramo z njimi ravnati spoštljivo in bomo obdarjeni z obiljem, drži. Če smo arogantni, se slej ko prej nekako primerno povrne.

5. Kaj nam dajejo pravljice?
Učijo nas, kako naš svet deluje, kako naj ravnamo. Učijo nas, da se enako vrne z enakim, podobna načela so tudi v drugih znanostih. Če ravnamo zavestno slabo, se nam bo to vrnilo. Pravljice pa nam s svojo razlago sveta dajejo tudi nek okvir, dajejo nam občutek varnosti, nasvete, kako ravnati v zemeljskim situacijah, so orodje osebne rasti.

Ostala vprašanja, na katera v oddaji odgovarja Darja Bitenc:

• Česa nas učijo pravljice?
• Kakšne konkretne nasvete pa še lahko najdemo v pravljicah?
• Torej pravljice niso namenjene le otrokom?
• Nekateri starši pravijo, da so mnoge pravljice krute in grobe in da niso primerne za njihove otroke, kaj bi odgovorila na to?
• Otroci radi poslušajo pravljice. Kako pa pravljice lahko uporabimo v zdravilne namene pri otrocih?
• Kaj pa odrasli? Kako si pa odrasli lahko pomagamo s pravljicami?
• Na kakšen način delujejo, zakaj so po tvojem mnenju pravljice zdravilne?
• Kako uporabljati pravljice v zdravilne namene ali za preobrazbo?
• Katere so tvoje najljubše pravljice?
• Komu bi priporočila Pepelko v pomoč?
• Zakaj meniš da junaki v pravljicah pogosto hodijo skozi gozd?
• Kaj pa visoki stolpi v katerih so zaprte kraljične, kako jih razlagaš?
• Kaj pa osebne pravljice, kako se razlikujejo od splošnih? Kako nastanejo?
• Lahko poveš katero od svojih pravljic?
• Kako si vsakdo lahko napiše svojo zdravilno pravljico?
• Praviš, da si pravljico lahko napišemo ali narišemo, imaš še kak predlog kako ustvariti zdravilno pravljico?
• Imajo pravljice vedno srečen konec?
• Za konec imamo čas še za eno pravljico.