1. Ana, kako si se srečala s superhrano?
S superživili sem se srečala v času nosečnosti. Obiskala sem ginekologinjo, ki mi je rekla, da imam zelo slabo kri, pomanjkanje železa, zato sem začela uživati alge in moja krvna slika se je v 14 dneh popolnoma spremenila. Ginekologinja preprosto ni mogla verjeti. Sama ne uživam mesa že od 12 leta in alge so mi zelo pomagale. V kuhinji sem potem našla tudi sokovnik in si začela stiskati sveže sokove iz sadja in zelenjave – uporabila sem vse, kar sem našla na vrtu. Opazila sem tudi, da mi lasje hitreje rastejo, imela sem več energije, nisem bila več bleda, telesna teža se mi je uravnala.2. Katere vrste alg pa si jemala?
Tako klorelo kot spirulino. Zdravnice mi je rekla, naj začnem uživati meso, jaz pa sem raje iskala druge načine. Obe vrsti alg vsebujeta veliko mineralov in vitaminov, edina razlika je v tem, da klorela razstruplja tudi težke kovine, po sestavi pa sta si podobni.
3. Zakaj so alge tako dobre?
Čistijo kri, so zelene, saj vsebujejo klorofil, ki čisti in razstruplja, daje energijo. Alge so začele procese v naravi. Zelo primerne so v nosečnosti pa tudi za otroke. Moja hčerka jih obožuje, stara je 2 leti.
4. V čem je razlika med hrano in superhrano?
Včasih je hrana bila superhrana. Zaradi onesnaženosti pa je hrana postala osiromašena in večinoma jemo kuhano zelenjavo. Vendar pa to ni nič novega. Goji jagode, ki jih uvrščamo v super hrano, uporabljajo že 5.000 let, vendar jih niso kategorizirali kot nekaj 'super', ampak kot vsakdanjo hrano. Ječmenova in pšenična trava tudi od nekdaj rasteta na naših tleh in naše telo jo pozna, mu je toliko bližje.
5. Kje raste superhrana?
Poleg ječmenove in pšenične trave lahko gojimo tudi druge vrste. Sama sem na primer na svojem vrtu posadila goji jagode, ampak ni primerjave s tistimi, ki rastejo na več tisoč metri. So manjše, bolj suhe, imajo manj okusa in pojesti jih moramo več.
Ostala vprašanja, na katera Ana odgovarja v oddaji: