Preprosto naravno - za osebno rast in razvoj
ZA TELO

Joga

Joga-Preprosto naravno Ob besedi joga večkrat pomislimo na gibčno telo, nenavadne telesne položaje ali pa na osebo, ki v položaju Bude negibno meditira. Joga pa je veliko več kot le to. Je starodavna veda o življenju, ki vključuje fizične, mentalne in duhovne prakse in izvira iz Indije. Konec 19. stoletja so jo v zahodni svet prinesli hindujski menihi, šele v tem stoletju pa je kot vadba postala splošno priljubljena. 

Beseda joga izvira iz sanskrtske besede »juj« in pomeni združiti, jogi pa daje pomen enosti in združenja. To povezanost lahko razumemo kot harmonično delovanje vseh ravni človeka, saj deluje tako na fizično telo, kot tudi čustva, miselno naravnanost in celo duhovno zavest.

Obstajale naj bi 4 glavne poti joge:
  • pot znanja, na kateri se oseba nauči prepoznavati, kaj je res in kaj je iluzija,
  • pot nesebičnega dela,
  • pot predanosti,
  • pot kontrole uma, na kateri se oseba nauči nadzorovati vse miselne in zavestne aktivnosti.
Na podlagi teh glavnih štirih poti so se tekom časa razvile številne veje joge. Sprva se je joga izvajala z namenom doseganja univerzalne zavesti na vseh ravneh. Skratka, razsvetljenje. Vendar se v današnjih časih predvsem fizični položaji joge uporabljajo za dosego vitalnosti, zmanjšanje stresa, olajšanje nekaterih zdravstvenih težav in ohranjanja gibljivosti hrbtenice. Joga se uporablja kot celostna vadba in fizična terapija.

V oddaji smo gostili dva inštruktorja joge: Jožeta Ganesh Puri Lužarja in Anito Amrit Borštnar.

Gospod Jože, kako ste se prvič srečali z jogo?
Jože: Z jogo sem se srečal že pred več kot 30 leti, vendar takrat nisem zapopadel tega, kljub temu, da me je prijatelj skušal na vse načine navdušiti. Čez čas je obupal, jaz pa sem nadaljeval s svojim življenjem do približno četrt stoletja nazaj, ko je Jože Gal – starosta terapije in bioenergije v Sloveniji – na eni od svojih delavnic opozoril tudi na jogo in rekel, da je to tisto pravo za nas. Takrat sem dobil knjige od svojega učitelja in začela se je ta pot.

Gospa Anita, kakšna pa je vaša izkušnja?
Anita: Približno 10 let nazaj – na fakulteti sem imela namreč sošolko, ki je izstopala s svojim načinom razmišljanja in me je pritegnila, ko mi je začela razlagati, kaj joga sploh je. Bila sem navdušena, saj sem do takrat mislila, da je joga položaj, v katerega se nekako zavozlaš in potem ne moreš iz njega ven, kar pa seveda ne drži. Spomnim se tistega občutka na začetku, češ, kako je mogoče, da mi tega nihče prej ni povedal. Zakaj sem morala tako dolgo čakati, da sem dobila tako dobre, koristne informacije. Sočasno se je v meni rodila ena taka želja, da bi tudi sama učila, predala to znanje naprej vsakemu, saj je res v dobrobit kogar koli.

Pravijo, da ko je učenec pripravljen, učitelj pride.
Anita: Tako je, mislim, da je bil takrat pravi trenutek.

Gospod Jože, kaj po vaše pomeni izraz joga?
Jože: Joga ima kar nekaj pomenov, glavni, s katerim se srečujemo, pa je spojitev oziroma ponovna združitev, kajti pri jogi gre za to, da si prizadevamo doseči stanje, v katerem smo nekoč že bili – kot atma. V tem ciklusu rojevanja in smrti, joga namreč priznava reinkarnacijo, se vračamo nazaj k temu, kar smo nekoč že bili. S telesom ima to toliko povezave, kakor je telo najbolj grobo in osnovno in je to stvar, ki jo najlažje čutimo. Seveda se s telesom začne – za tiste, ki želijo telovadbo in shujšati, je telo svetinja, tisti, ki želijo nekaj več, pa počasi prodirajo tudi na neke druge ravni. Vsakemu je dovoljeno, da doseže, kar v tistem trenutku lahko, morda pa se to čez čas spreminja.

Od kod izvira joga?
Jože: Izvor joge je v ljudeh samih, če pa bi opredelili lokacijsko, bi rekli, da iz področja Indije, ki se je sicer z leti geografsko spreminjal. Pred mnogimi tisoč leti so modreci opazovali naravo in predvsem sebe ter se ponovno skušali spojiti s svojo bitjo. Stanje, ki ga lahko doživi vsak človek, stanje večne sreče, ki je globlje od vsakdanjih trenutkov. Z opazovanjem so začeli razvijati tehnike, ki so človeka pripeljale k sebi in lažjemu prepoznavanju, ter posledično k samorealizaciji ali spojitvi z univerzumom, z enim, kakor koli to že poimenujemo. Nato so nastale tehnike, ki so pripomogle k temu. Za primer lahko dam čisto običajen zgled: vsi vemo, da težko dihamo, če smo sključeni in imamo glavo upognjeno proti prsim, v tem položaju namreč ni pretoka energije. Okolje pa nas sili v tako držo, na primer, ko sedimo za računalnikom, s tem pa smo se odpovedali višjemu v sebi in tudi zdravju, saj nastajajo blokade v telesu, okvare hrbtenice, na dolgi rok pa tudi bolezni.

Ali je po vašem joga religija?
Jože: Lahko bi rekel, da je pred religijo, saj je nastala veliko pred nastankom religij. Vse religije črpajo iz istega izvora, iz neke etike, ki je skupna in dana vsem, ne glede na katerem delu planeta živimo. Jogo so odkrivali modreci – modreci jih imenujem, ker so delovali na višji stopnji zavesti in zanje ni bilo omejitev (rasnih, religijskih, kulturoloških, materialnih). Joga ni religija, čeprav se pojavlja pod različnimi imeni, lahko opazite, da pa vsebuje vse tiste principe, ki so jih potem povzele religije.

Ali bi lahko rekli, da je joga način življenja?
Jože: Kdor se v to resno poda, zagotovo. A joga ni samo to – kot sem že omenil, je lahko rešitev zdravstvenih težav, jačanje oziroma izboljšanje koncentracije – odvisno od pričakovanj posameznika.

Koliko vrst joge pa poznamo? Kakšne so posebnosti joge, ki jo izvajate vi?
Jože: Joga je ena, ni jih 100 ali 500, kot jih lahko zasledite danes. Vsak, ki ima 5 minut časa, si izmisli svojo jogo, nekaj časa pri nekom vadi, nato pa skuša to prodati. V osnovi je joga ena, vsaj kar se tiče etike in vrednosti. Vedeti pa morate, da so mojstri za seboj puščali učence, ki so prenašali njihovo izročilo, zato se je razvilo nekaj vrst ali šol joge. Tako lahko rečemo, da glede na principe obstajajo:

Bakti joga – joga predanosti,
Karma joga – joga nesebičnega služenja,
Đnana joga – filozofski aspekt joge, modrovanje,
Radža joga – joga discipline in meditacije.

Potem je pa iz tega še nekaj elementov, ki opredeljujejo posamezne tehnike doseganja nekih ravni zavesti, vendar niso tako pomembni. 

Ko je prišel naš mojster sem, je videl, da niti nimamo pogojev, da bi se ukvarjali z jogo tako kot na vzhodu. Na zahodu nimamo te tradicije. Ko je videl s kakšnimi molitvami se tu srečujemo, je zastavil 8-stopenjski sistem, ki opredeljuje od preprostih vaj, pa do najtežjih, ki smo jih sposobni izvajati čez nekaj let. Pri nas torej ni poudarka na nekaterih gibih naprej, nazaj in vstran, ki se učijo na nekaterih šolah. Vsaka od stopenj vsebuje različne dihalne tehnike, meditacije, prilagojene za stopnjo.

Se pravi, da je se slovenska in indijska joga razlikujeta?
Jože: Ne, s tem se spet ne bi mogel strinjati. Razlikujeta se po načinu poučevanja, sicer pa so vsi položaji enaki. Če greste z našo izobrazbo v Indijo, lahko tam popolnoma enakopravno sodelujete, čeprav se moramo zavedati, da imajo nekaj prednosti pred nami – vsi so žilavi, zmožni, sposobni, in prav zaradi teh predispozicij je bil ustanovljen 8-stopenjski sistem, da nas počasi pripelje na podobno raven.

Ali je mogoče jogo vaditi doma ali je za to potrebna skupina?
Anita: Seveda, pravzaprav je to tudi eden od glavnih smislov, da ti vsak dan vadiš in pripravljaš sam sebe. Na začetku pa je vadba nujna, da ti dobro spoznaš asane, dihanje in meditacije, skratka vse sestavne dele. Kasneje se mi zdi, da pa gre vsak človek z velikim veseljem na vadbo, ker je zelo močna podpora skupine, voden si, dobiš več motivacije, znanja, odgovore na morebitna vprašanja.

Najbrž je doma nevarno, da podležeš poškodbam, če dlje časa izvajaš vadbo napačno?
Anita: Ravno to se lahko zgodi, čeprav je v knjigi zelo natančno opisan vsak položaj. Kljub temu ljudje včasih ne znajo postaviti meje, kaj je za njih še v redu in sprejemljivo. Na vadbi pa se učimo počasi spoznavati svoje meje – ko začutiš bolečino in ni več udobno in prijetno, se ustaviš. Čeprav imaš morda ambicijo, da glavo položiš do tal. Joga je ravno obratno od ambicije.

Torej najbolje napredujemo, če vadimo v skupini in doma?
Anita: Tako je, v skupini se naučimo, zmotiviramo, pridobimo znanje, potem pa vse to uporabljamo doma, v vsakdanu.

Ali lahko jogo vadijo otroci, nosečnice ali osebe z zdravstvenimi težavami?
Anita: Lahko vadijo, predvsem prvo stopnjo, ki je res ustvarjena tako, da je primerna za vsake težave. Tudi za otroke obstaja malo drugačen sistem, in sicer učenje skozi igro. Tudi za tiste, ki imajo resnejše težave, je joga priporočljiva, vendar se morajo nujno posvetovati s svojim inštruktorjem, da se določi, katere asane lahko izvajajo in do katere meje.

Ali imate izkušnje z izboljšanjem zdravstvenega stanja ob izvajanju joge?
Jože: Kar se tega tiče, lahko rečem, da je izkušenj veliko. Vendar joge ne izvajamo kot terapijo, zato je tudi ne ponujamo kot rešitev za zdravstvene težave ljudi. Apriori ločimo jogo kot vadbo in jogo kot terapijo, vendar v Sloveniji zakonska kvalifikacija, ki ločuje to dvoje, še ni sprejeta, je pa v obdelavi. Vendar pa ne spodbujamo nikogar, ki ima zdravstvene težave, da se vključi v vadbo joge. Znamo mu pomagati in ga po potrebi napotiti tudi na kakšno drugo obliko zdravljenja. Glavno, kar pri nas človek doseže, pa je spoznanje, da njegove težave niso tiste, ki ga bodo onemogočile, saj pri jogi dobi energijo, da se s tem sooča, hkrati pa tudi z ostalimi ugotovi, kje lahko poišče kvalificirano pomoč.

Kaj je potrebno imeti za vadbo joge?
Anita: Podlogo in dekico, da se počutiš udobno, nekateri imajo radi tudi kakšen vzglavnik, da lažje sedijo v meditaciji ter morda meditacijski šal, s katerim se pokrijejo, ampak to ni nujno.

Kaj pa oblačila?
Anita: Udobno, športno, tako da se lahko prosto gibaš, dobro pa je imeti tudi nogavice, in sicer zaradi higienskih razlogov, ker se v dvoranah giba veliko število ljudi, pa tudi bolj prijetno je. Če pa smo zunaj, ko imamo jogo v parkih, nogavic seveda ne potrebujemo.

Kaj pa pomenijo ti izrazi: asana, pranajama, mudra, banda, meditacija?
Kar ste našteli lahko rečem, da so gradniki joge, kajti vsak od njih je izjemno pomemben.
Asana: po domače pomeni položaj, drža, v izvoru še marsikaj drugega, vendar praktično pomeni to položaj. Tudi ko se usedemo na stol doma, je to asana, ali pa če takole prekrižam roke na trebuhu.

Pranajama: po slovensko pravzaprav nimamo pravega izraza za to, kljub temu pa prevajamo kot dihalna tehnika. V resnici izhaja iz besede »prani«, ki pomeni živo bitje, v katerem je energija, iskra življenja. Pranajama tako pomeni voditi to življenjsko energijo, zato to ne označuje le dihanja, saj dihamo v nekem posebnem ritmu, s katerim potem delujemo na živčevje, organe v nas, simpatično in parasimpatično živčevje in marsikaj drugega. Tako iz fizičnega vidika prihajamo že na energetski vidik.
Mudra: mudra je notranja drža, če naj jo označim s svojimi besedami, neka govorica telesa. Pomeni pa notranjo držo. Ko nekdo izvede neko mudro, vsi vemo, kaj je povedal, gre za neke vrste gesto. Če položim kazalec in sredinec iste roke na sredino čela, vsi vemo, da je to pranajama mudra, vendar jih je sicer zelo veliko. Ali pa če položim kazalec na prvi členke palca, je to čin mudra, ki označuje meditacijo (ostale si oglejte v videu).

Guna: pomeni elemente, ki so prisotni v nas, lastnosti, ki so vsebovane v vsakem živem bitju in povsod okoli nas: čistost, energičnost in togost (to so najbolj osnovne). 

Banda: pomeni zapora. Pri jogi poznamo 3 in celoto vseh treh (maha banda): zaporo z anusom, zaporo s trebušno steno in zaporo z brado. Zaporo tvorimo z mišicami, ima pa različne namene v različnih tehnikah. Ko nekje nekaj zapremo, potem tam nastaja drugačno okolje, ustvarimo energijski potencial, akumulirano energijo pa potem sprostimo, podobno kot jez, ki ga potem kontrolirano odpremo.

Meditacija: zelo uporaben izraz, saj vsi meditiramo. Človek bi morda pričakoval, da je meditant nekdo, ki sedi v točno predvidenem položaju, vendar vsi občasno meditiramo, morda ne da bi se tega sploh zavedali. Najboljši meditanti so otroci – ko se igrajo v peskovniku, se popolnoma poistovetijo s svojo igro, morda niti ne slišijo mame, ki jih kliče. Postanejo eno s peskom, potičkami, gradom, kar koli takrat izdelujejo. Ali pa če gremo v naravo in začutimo okolje, gore, mostove, postanemo na nek način eno s tem in to je meditacija.

Mantra: izraz je osnova joge. Jogiji so namreč ugotovili, kako brzdati svoj um, saj nam prav ta dela največ preglavic in iz njega izhajajo vse omejitve in preglavice, ki si jih povzročamo. Raziskovalci so ugotovili, da neki zvoki ali prazvoki v sebi nosijo določeno energijo, določen potencial. Tako so začeli to energijo uporabljati. Mantra je po domače zvok, beseda ali stavek z določeno energijo. V jogi je ta energija pozitivna, cilj je, da zoži pozornost, na eno samo točko in iz koncentracije lahko preidemo v meditacijo. Izvorna mantra je OM – pri tem zvoku je začela nastajati kreacija univerzuma, kar mi na primer imenujemo veliki pok. Nekateri pravijo, da če bi šli v univerzum, je OM neka frekvenca, ki bi jo ves čas slišali, saj vibrira. OM je maha mantra ali najvišja mantra in leta vaje so potrebna, da jo je nekdo sposoben kanalizirati v eno točko in potem preko nje preide v drugačno stanje zavesti.

Kakšni so pozitivni učinki redne vaje joge?
Jože: Če začnem s telesom – občutenje, zaznavanje, prijaznejši odnos do sebe, razvijanje ljubezni najprej do fizičnega telesa. Uravnavanje emotivnega telesa, energetsko ter posledično tudi duhovni aspekt, ki je tako širok, da se lahko o njem pogovarjamo dneve.

Kolikokrat na teden je potrebno izvajati jogo?
Anita: Najboljše je vsak dan, seveda pa vsi vemo, kakšne so vsakdanje situacije. Tako da je dobro, kadar koli si človek vzame 20 minut, da obnovi stik s sabo, se umiri in si nabere novo energijo.

Ali je priporočljivo, da se izvaja joga 20 min ali so dovolj tudi posamezne vaje?
Anita: Kar koli narediš, je boljše kot nič. Vendar, vsaj da obnoviš telo in ga pretegneš, že potrebuješ 10 minut. Ko ti enkrat preide v navado takšna vadba, ti prav manjka, če je ne izvajaš in se pojavi spontana želja po tem, saj se počutiš boljše. 

Se pri jogi uporabljajo kakšni pripomočki?
Jože: Ne, v originalu in jogi kot jo mi izvajamo, ne. Prav tako pripomočkov niso uporabljali modreci. Niso imeli kock, rut in vrvi, kot jih uporabljajo nekatere sodobne vrste joge. Sicer je vsaka stvar, ki človeka spodbuja, dobra. V našem sistemu pa težimo k izvornosti, čeprav opozorimo tiste, ki imajo težave s hrbtenico, križem, koleni ali vratom, da pri nekaterih vajah uporabljajo podloge, da jim je lažje.

Kaj pa predlagate glede podlage?
Anita: V bistvu ni dobro, da je podlaga premehka, saj je kar nekaj vaj, vezanih na ravnotežje. Težko na primer stojiš na eni nogi, če se podloga vdira oziroma maje.
Jože: Sam lahko iz lastnih izkušenj povem, da sem vedno delal na surovi podlagi, z leti pa sem si rekel, le zakaj si ne bi privoščil nekoliko luksuza. Ampak z uporabo podloge krepiš čisto druge mišice in tudi prestop zahteva okrepitev drugačnih mišic.

Ali se v jogi uporablja glasba?
Jože: Mi imamo glasbo kot kuliso, tako da je ne slišimo razločno, vendar se lahko izniči nek zvok, ki izhaja iz okolja in bi bil morda moteč. Obstaja pa tudi specifična vrsta joge, kjer je težišče na tonih oziroma glasbi. Glasba pa je prisotna na primer pri izvajanju mantre.

Ali se pri jogi pojavljajo kakšne bolečine med vadbo?
Anita: V bistvu naj se ne bi. Človek bi moral poskrbeti zase, da se zaustavi, ko začuti bolečino. Lahko se zgodi, ampak načeloma naj se ne bi.

Kako postopati v primeru, da pride do bolečine?
Anita: Zagotovo se ustaviš in vrneš v položaj, ki je udoben. Biti moraš dovolj zavesten in skoncentriran, kar tudi učitelj ves čas poudarja, da spremljaš dogajanje v svojem telesu. Vendar se to le redko pojavlja.
Jože: Glede bolečine se strinjam s tem, kar je že omenila Anita. Vendar pa mora biti vedno prisotna neka težnja po izboljšavah, po napredku, saj to pomeni, da e iz cone udobja premaknemo naprej.

Kaj pa priporočate glede hrane?
Anita: Dobro je, da človek je 2 – 3 ure pred vadbo, saj je veliko položajev, ko pritiskamo na trebušno steno in masiramo notranje organe. Po jogi pa ni kakšnih priporočil, vendar imamo vadbo običajno v večernem času, kar pomeni, da se domov vrneš ob 21h ali 22h, glede prehranjevanja v tem času pa že zdravniška zbornica pove svoje.
Jože: V vseh joga šolah razložimo takšna pravila, ampak najboljše je, da vsak na svoji koži izkusi, kaj mu odgovarja.

Kaj pa mesečno perilo pri ženskah? Kako vpliva na izvajanje določenih asan?
Anita: Inštruktor vedno pove, katere asane lahko delaš in katere ne – to so splošna priporočila, na podlagi katerih vadeči tudi sam spozna, kdaj kaj lahko počne in kdaj ne.

Nekateri so mnenja, da naj ženska med menstruacijo ne bi dvigovala spodnjega dela telesa.
Anita: Ni nujno čisto res, saj obstajajo asane, ki so posebej dobrodejne za sproščanje trebušnih mišic. Eden od takšnih položajev je mačka, ki lahko ob redni vaji omili menstrualne težave.

Zakaj je veliko asan poimenovanih po živalih? Poznamo krokodila, kamelo, leva, mačko …
Anita: Kot je Jože že povedal, so modreci znanje o jogi povzeli iz narave, ideje so dobivali tudi iz živali.
Jože: Gledali so, v katerem položaju je žival sproščena ali pa ima tendenco takšnih gibov. Položaj orla je tako zelo primeren za moške, saj dobro vpliva na prostato, čeprav ni najbolj enostaven.

Ali nam joga lahko pomaga pri hujšanju, pridobivanju telesne teže ali vzdrževanju le-te?
Jože: Zanimivo vprašanje, ker se dotika več vidikov človeka. Načeloma bi odgovor moral biti da. Vendar, če vadba ni povezana s spremembo v prehrani, težko, razen če veliko več vadiš – toliko kot poješ. Joga pomaga, da ozavestiš, saj nekaterih položajev ne moreš več izvesti oziroma takoj prepoznaš vsako spremembo.

Kakšna je razlika med jogo in telovadbo?
Jože: Asane se ločijo od telovadbe ravno po tem, ker potrebujemo več pozornosti, koncentracije. Asano si naredil dobro takrat, ko z njo postaneš eno, pri tem pa igra pomembno vlogo um. Poleg tega pri telovadbi energijo izgubljamo, pri jogi pa jo pridobivamo. Na začetnih stopnjah trošimo, ker se moramo naučiti nekega položaja, pozornost uhaja, naše mišice niso dovolj močne. Ko pa to presežemo, v asani pridobivamo energijo in vplivamo na energetske centre v človeku, ki jih je po našem 8 (na primer sončni pletež, grleni pletež, tretje oko …). Tem energetskim centrom rečemo tudi čakre ali po slovensko dinamo. Vsak je zadolžen za nekaj in distribuira energijo, vpliva na sočutje in podobno.
PREBERITE TUDI...
Superživila - Preprosto naravno ZA TELO
Superživila in supehrana
Včasih je hrana bila superhrana, zaradi onesnaženja pa je hrana postala osiromašena. Superživila so posebna vrsta hrane, ki je posebej bogata z dragocenimi hranilnimi snovmi.
Beljakovine - Preprosto naravno ZA TELO
Beljakovine
Beljakovine so velike molekule v našem telesu in so za naš organizem zelo pomembne, saj tvorijo telesna tkiva. Iz beljakovin tvori telo snovi, ki so potrebne za normalno delovanje telesa.
Bownova terapija - Preprosto naravno ZA TELO
Bownova terapija - manualna terapija
Bownova terapija je manualna terapija z nežnimi gibi. Sloni na teoriji, da je telo somatično-emocionalna-energijska enota, ki se pod pravilnimi pogoji in potezami samo ozdravi.
DOGODKI
Predstavitev knjige 2,5 tone odnosa
25.09.2019 Ljubljana Društvo Pesem duše
2,5 TONE ODNOSA (avtor Zoran Zavor)
» podrobno
Moč ženske - transformacijski seminar
04.10.2019 Ljubljana Društvo Pesem duše
Drage Ženske, vabljene na transformacijski seminar Moč ženske, na katerem se soočite z blokadami, zaradi katerih ne morete sebe doživljati v polnosti in vitalnosti.
» podrobno
Prijavite se na e-novice

Prosimo, izpolnite vsa obvezna polja.
izdelava: ETREND